Hotena nevednost – izogibanje moralni odgovornosti do okolja, živali in soljudi: predavanje dr. Tomaža Grušovnika v Celovcu

Kadar razmišljamo o problemih, ki vključujejo človekovo odločanje in delovanje, odsotnost ustreznih ukrepov po navadi pripisujemo slabemu poznavanju razmer. Tako imenovani ‘model informacijskega deficita’ predpostavlja, da je razlog pomanjkanja ukrepov na, denimo, okoljskem področju posledica slabe informiranosti javnosti. Toda ali to res drži? Ali ni, nasprotno, tako, da so informacije o onesnaževanju okolja le klik oddaljene od nas in da se lahko o njih pozanimamo na praktično vsakem koraku? Zato se zdi, da okoljska kriza danes ni več toliko posledica našega nepoznavanja razmer, temveč aktivne ignorance – hotene nevednosti. Vednosti o stanju okolja se načrtno izogibamo, ker bi pomenila, da moramo globoko spremeniti način življenja, če želimo ohraniti civilizacijo, kakršno poznamo. Podobno lahko trdimo tudi za industrijsko živinorejo, kjer problem ni v tem, da ljudje ne bi vedeli za trpljenje živali, temveč naše načrtno ‘pozabljanje’ tega dejstva, ko na mizo postavimo zrezek. Celo za pomanjkanje solidarnosti v begunski in migrantski problematiki, s katero se je soočila Evropa, bi lahko trdili, da je posledica hotene nevednosti: ignoriranja dejstva, da so nasilno razseljeni ljudje potrebni pomoči, ne pa, da gre za ‘njihovo krivdo’. Predavanje dr. Grušovnika bo zato naslovilo problem pojavnih oblik in vzrokov našega načrtnega – zavestnega ali nezavednega – izogibanja vednosti.

Dr. Tomaž Grušovnik, ki je izredni profesor za filozofijo vzgoje in izobraževanja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in predsednik Slovenskega filozofskega društva, je v svojem predavanju zato naslovil ta pojav, ki je domala vseprisoten, a relativno malo proučevan.

Video z dogodka si lahko ogledate na tem naslovu.