Večer Slovenskega filozofskega društva v torek, 17. decembra 2019 ob 19. uri v Trubarjevi hiši literature
Ob zaključku leta pri SFD pripravljamo zadnji večer v letošnjem koledarskem letu, ki bo potekal 17. 12. ob 19h v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. Pogovor bo nominalno posvečen 50-letnici smrti Adorna, bolj konkretno pa se bomo posvetili praktičnemu vpogledu v družbo, kakor se je razvila v polstoletju po Adornovi smrti in v katere pogona zaledju odzvanja Adornova kritika kulturne industrije, psihičnega in fizičnega trpljenja posameznika, ki je izpostavljen družbi, ki jo obvladuje strateški racionalizem, pa tudi družbenim spremembah, ki zahtevajo drugačen pogled na probleme, ki jih je zastavljala prva generacija frankfurtske šole.
Ta večer nas bodo predvsem zanimala reifikacija političnega govora in razmerij ter problem politične razprave v družbi, izvidnica dialoga med med različnimi skupnostmi in vpliv ideologije na moralna prepričanja, problem skrajnih odzivov (npr. brexit, Trump, Johnson ali politična apatija, samoafirmacija tistih, ki se počutjo, v Agambenovem jeziku, homo sacer) na občutja strahu, nelagodja in resigniranosti, in sorodna vprašanja v navezavi s spremembami v ekonomskih in družbenih razmerah v času po Adornovi smrti; v prazničnem vzdušju pa se bomo dotaknili tudi Adornovega v veliki meri teoretsko razdruženega naslednika Habermasa, ki je letos praznoval 90 let.
Na pogovoru bodo sodevali poznavalci kritične teorije Darko Štrajn, Jernej Kaluža in Gašper Pirc, potekal pa 17. decembra od 19. ure dalje v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. Praznikom navkljub ne zamudite – ne bom vam žal obiska v ogrevanem nadstropju nad tromostovjem.
“[Čeprav]se je razmerje med elementi v pluralnem sestavu v minulih treh desetletjih spremenilo in diagnostika neskladij zahteva prevetren model razumevanja, je vredno vnovič prisluhniti Adornu, ko opozarja na to, da razpaslost blagovnega fetišizma in posledična reifikacija družbenih razmerij vzpostavljata zatohlo klimo, ki na primarni ravni zaznave z inflacijo kulturne vrednosti, prvenstvom principa menjave ter na kognitivni stopnji s pomočjo ideologije kulturne politike zakriva možnost pristnejšega odnosa do narave in kulturnih dobrin.” (Pirc, Gašper. Diskusija Žižek-Peterson: kritika ideologij in reformistična drža v kritični teoriji. Homopolitikus, 2019)