Slovensko filozofsko društvo je pripravilo okroglo mizo ob 130. obletnici rojstva Ludwiga Wittgensteina, činitelja paradigmatske spremembe v filozofskem mišljenju in filozofa, čigar misel povezuje mišljenjski napor avtorjev z različnih smeri filozofskega udejstvovanja. Medtem ko je Wittgensteinovo akademsko mladost zaznamovalo ukvarjanje z razmerjem med stavčnimi propozicijami in svetom (Logično-filozofski traktat, prvič izdan leta 1921), ki je imelo močan vpliv na razvoj logičnega pozitivizma in obenem že pripomoglo k razkritju aporetičnosti tovrstnega pristopa k filozofiji, ga je nemirni duh gnal k odmiku od zgodnje misli (Filozofske raziskave, izdane posthumno leta 1953), pri tem pa je odločilno botroval zasnutju oxfordske šole vsakodnevnega jezika, (jezikovne) pragmatike in splošni spremembi v dojemanju vloge filozofije v življenju, praktične umeščenosti človeka v svetu kot pogoja razumevanja, in pomena obstoja mnoštva jezikovnih iger, ki se večinoma samostojno porajajo v raznoterih kontekstih življenjskih oblik.
O pomenu dela ključnega misleca “jezikovnega obrata” v filozofiji so se 14. maja 2019 v Trubarjevi hiši literature pogovarjali vodilna slovenska poznavalka in poznavalci njegove misli, dr. Varja Štrajn, dr. Andrej Ule, dr. Borut Cerkovnik in dr. Urh Vele.